Print Friendly

Il provvedimento è disponibile nelle seguenti lingue:

ZAKON O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-1), STRAN 7253.

 

Na podlagi druge alinee prvega odstavka 107. člena in prvega odstavka 91. člena Ustave Republike Slovenije izdajam

 

UKAZ 
o razglasitvi Zakona o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1)

 

Razglašam Zakon o varstvu javnega reda in miru (ZJRM-1), ki ga je sprejel Državni zbor Republike Slovenije na seji 22. junija 2006.

 

Št. 001-22-99/06

Ljubljana, dne 30. junija 2006

 

dr. Janez Drnovšek l.r. 

Predsednik 
Republike Slovenije

 

ZAKON 
O VARSTVU JAVNEGA REDA IN MIRU (ZJRM-1)

 

I. SPLOŠNE DOLOČBE

 

1. člen

(namen zakona)

(1) Ta zakon ureja varstvo javnega reda in miru ter določa ravnanja, ki pomenijo kršitev javnega reda in miru na javnem kraju ali v zasebnem prostoru ter sankcije za taka ravnanja. 

(2) Namen tega zakona je uresničevanje pravice ljudi do varnosti in dostojanstva z varovanjem pred dejanji, ki posegajo v telesno in duševno celovitost posameznika ali posameznice (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ovirajo izvrševanje pravic in dolžnosti ljudi, državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil.

 

2. člen

(opredelitev izrazov)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen: 

1. javni red in mir pomeni stanje, v katerem je zagotovljeno neovirano izvrševanje pravic in dolžnosti po ustavi in zakonih; 

2. javni kraj je vsak prostor, ki je brezpogojno ali pod določenimi pogoji dostopen vsakomur; 

3. zasebni prostor je prostor, ki je v zasebni lasti ali posesti in je dostop vanj dovoljen le s soglasjem lastnika ali lastnice (v nadaljnjem besedilu: lastnik), posestnika ali posestnice (v nadaljnjem besedilu: posestnika), ali druge upravičene osebe; 

4. pretep je medsebojno izmenjavanje udarcev, brc ali podobna uporaba fizične sile med dvema ali več osebami; 

5. nedostojno vedenje je vedenje posameznika ali skupine, s katerim povzroči vznemirjenje ali razburjenje ali ogrožanje posameznika ali skupine ali kadar z žaljivimi besedami in dejanji škoduje ugledu posameznika ali skupine ali uradne osebe pri uradnem poslovanju.

 

3. člen

(vzdrževanje javnega reda in miru)

(1) Vzdrževanje javnega reda in miru je delovanje skupnosti, ki s predpisi in ukrepi državnih in drugih organov zagotavlja, da se prepreči ravnanja in nevarnosti, ki ogrožajo varnost ter javni red in mir, kadar ta grozi skupnosti ali posamezniku. 

(2) Za red v objektu ali na določenem območju skrbi tisti, ki je odgovoren za njegovo zagotavljanje v okviru svojih pristojnosti ali predpisov.

 

4. člen

(izobešanje tuje zastave)

(1) Zastave tujih držav se lahko izobesijo tako, da so javno vidne ob uradnih ali delovnih obiskih šefov držav, uradnih delegacij ali uradnih predstavnikov zakonodajnih, sodnih ali izvršilnih organov tujih držav, ob mednarodnih srečanjih in mednarodnih športnih ali drugih javnih prireditvah ali javnih shodih z mednarodno udeležbo ter pred hoteli in drugimi objekti, kjer se z izobešanjem označuje njihova namembnost. 

(2) Zastave tujih držav se lahko izobesijo samo, če se s tem ne krni ugleda Republike Slovenije ali tuje države, smiselno na krajih in na način, kot ga določa predpis, ki ureja izobešanje zastave Republike Slovenije.

 

5. člen

(zbiranje prostovoljnih prispevkov)

(1) Prostovoljne prispevke lahko zbirajo nepridobitne pravne in fizične osebe, ki imajo dovoljenje upravne enote, na območju katere imajo sedež ali stalno prebivališče. 

(2) Dovoljenje se izda v primerih, ko prosilec izkaže upravičen razlog. Kot upravičen razlog se šteje elementarna ali druga nesreča, v kateri je prosilec utrpel veliko premoženjsko škodo. Nepridobitni pravni osebi se dovoljenje izda tudi, če izkaže, da bo zbrane prispevke uporabila za humanitaren ali splošno koristen namen, ki ga lahko uresniči v okviru zakonitega opravljanja registrirane ali v temeljnem oziroma drugem aktu določene dejavnosti. 

(3) Dovoljenje ni potrebno, če se prostovoljni prispevki zbirajo v prostorih verskih skupnosti za verske namene ali če kakšen drug predpis določa drugačne pogoje za zbiranje prispevkov. 

(4) Upravna enota v dovoljenju določi način zbiranja prostovoljnih prispevkov in rok veljavnosti dovoljenja. Rok veljavnosti dovoljenja se določi glede na namen in način zbiranja prispevkov. 

(5) Določbe tega zakona, ki se nanašajo na zbiranje prostovoljnih prispevkov, se ne uporabljajo za zbiranje prispevkov, ki so urejeni z drugimi predpisi.

 

II. PREKRŠKI ZOPER JAVNI RED IN MIR

 

6. člen

(nasilno in drzno vedenje)

(1) Kdor izziva ali koga spodbuja k pretepu ali se vede na drzen, nasilen, nesramen, žaljiv ali podoben način ali koga zasleduje in s takšnim vedenjem pri njem povzroči občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu, se kaznuje z globo od 60.000 do 120.000 tolarjev. 

(2) Kdor koga udari, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev. 

(3) Kdor se pretepa, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev. 

(4) Če so prekrški iz prejšnjih odstavkov storjeni proti zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, bivšemu zakoncu ali zunajzakonskem partnerju ali partnerju v registrirani istospolni skupnosti, krvnemu sorodniku v ravni vrsti, posvojitelju ali posvojencu, rejniku ali rejencu, skrbniku ali varovancu te osebe ali proti osebi, ki živi s storilcem v skupnem gospodinjstvu, se kršitelj kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev.

 

7. člen

(nedostojno vedenje)

(1) Kdor se na javnem kraju prepira, vpije ali se nedostojno vede na način, opisan v 5. točki 2. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 100.000 tolarjev. 

(2) Kdor se prepira, vpije ali se nedostojno vede do uradne osebe pri uradnem poslovanju, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev. 

(3) Kdor na javnem kraju spolno občuje, razkazuje spolne organe ali na vsiljiv način ponuja spolne usluge in s tem koga moti, povzroči vznemirjenje ali zgražanje ljudi, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

8. člen

(povzročanje hrupa)

(1) Kdor na nedovoljen način med 22.00 in 6.00 uro moti mir ali počitek ljudi s hrupom in ne gre za nujne interventne-vzdrževalne posege, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev. 
(2) Kdor z uporabo televizijskega ali radijskega spr
ejemnika, drugega akustičnega aparata ali akustične naprave ali glasbila moti mir ali počitek ljudi in to ni posledica dovoljene dejavnosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev. 

(3) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali samostojna podjetnica posameznica (v nadaljnjem besedilu: samostojni podjetnik posameznik) ali posameznik ali posameznica, ki samostojno opravlja dejavnost (v nadaljnjem besedilu: posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost), ki stori prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev. 

(4) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prvega ali drugega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

9. člen

(beračenje na javnem kraju)

Kdor na vsiljiv ali žaljiv način koga nadleguje z beračenjem za denar ali druge materialne dobrine, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev.

 

10. člen

(prenočevanje na javnem kraju)

Kdor prenočuje ali spi na javnih krajih ali drugih dostopnih prostorih, ki za to niso namenjeni, in s takšnim ravnanjem koga vznemirja, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev.

 

11. člen

(uporaba nevarnih predmetov)

(1) Kdor uporablja acetilen (karbid) ali druge plinske zmesi za pokanje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 25.000 tolarjev. Pokanje z naštetimi sredstvi se izjemoma dovoljuje v času določenih praznikov, vendar se morajo upoštevati varnostna navodila, ki jih predvideva zakon o eksplozivih. 

(2) Kdor na javnem kraju nosi, razkazuje ali uporablja dekorativno orožje, imitacije orožja, orožje, ki je namenjeno za alarm, signaliziranje ali druge predmete, ki so po videzu podobni orožju, pa se v skladu z zakonom, ki ureja razvrstitev in kategorizacijo orožja ne štejejo za orožje, in s tem povzroči vznemirjenje ali občutek ogroženosti, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.

 

12. člen

(poškodovanje uradnega napisa, oznake ali odločbe)

(1) Kdor namerno poškoduje napis ali oznako državnega organa, organa samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil ali kdor namerno raztrga, zamaže ali na drug način poškoduje ali odstrani uradno objavljeno odločbo (odločbe, sklepi) teh organov v času, ko takšna odločba učinkuje, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000 tolarjev. 

(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 600.000 tolarjev. 

(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost se za prekršek iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

13. člen

(pisanje po objektih)

Kdor piše ali riše po zidovih, ograjah ali drugih javno dostopnih krajih, razen na krajih, kjer je to dovoljeno, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.

 

14. člen

(izobešanje tuje zastave)

(1) Kdor izobesi tujo zastavo v nasprotju s 4. členom tega zakona ali izobesi tujo zastavo, ki je poškodovana ali drugače neprimerna, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev. 

(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo 100.000 tolarjev. 

(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, iz prvega odstavka tega člena, se kaznuje z globo 30.000 tolarjev.

 

15. člen

(uničevanje državnih simbolov)

Kdor na javnem kraju namenoma zažge ali kako drugače poškoduje ali uniči zastavo ali grb Republike Slovenije, zastavo Evropske unije ali zastavo druge države, se kaznuje z globo 50.000 tolarjev.

 

16. člen

(vandalizem)

Kdor namenoma poškoduje, prevrne, odstrani ali kako drugače v nasprotju z namenom uporabe ravna s spominskimi obeležji in z objekti javne infrastrukture, kot so: komunalna infrastruktura, javna razsvetljava, cestnoprometni znaki, priprave in naprave na rekreativnih površinah, igrala na otroških površinah in podobne javne naprave, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

17. člen

(prostovoljni prispevki)

(1) Kdor zbira prostovoljne prispevke v nasprotju s prvim odstavkom 5. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 25.000 tolarjev do 50.000 tolarjev. 

(2) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki stori prekršek iz prejšnjega odstavka, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev. 

(3) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prvega odstavka tega člena kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

18. člen

(kampiranje)

(1) Kdor kampira na javnem kraju, ki za to ni določen, ali na zasebnem prostoru brez soglasja lastnika ali posestnika, se kaznuje z globo 20.000 tolarjev. 

(2) Samoupravne lokalne skupnosti lahko s svojimi predpisi določijo pogoje, območja in red kampiranja na svojem območju.

 

19. člen

(uporaba živali)

Kdor pri posamezniku s ščuvanjem ali razkazovanjem živali namenoma povzroči občutek strahu ali ogroženosti, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev.

 

20. člen

(vzbujanje nestrpnosti)

Če so dejanja iz 6., 7., 12., 13. in 15. člena tega zakona storjena z namenom vzbujanja narodnostne, rasne, spolne, etnične, verske, politične nestrpnosti ali nestrpnosti glede spolne usmerjenosti, se storilec kaznuje z globo najmanj 200.000 tolarjev.

 

21. člen

(javni red in mir v gostinskih obratih in na prireditvah in varstvo mladoletnikov)

(1) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, v gostinskem obratu, ki takoj, ko je to mogoče, policiji ne naznani kršitve javnega reda in miru za prekrške iz drugega ali tretjega odstavka 6. člena tega zakona, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev. 

(2) Osebam, mlajšim od 16 let, je med 24.00 in 5.00 uro zjutraj prepovedan vstop in zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se toči alkoholne pijače. 

(3) Omejitev iz prejšnjega odstavka ne velja za gostinske obrate in prireditve, kjer se toči izključno brezalkoholne pijače. 

(4) Odgovorna oseba v gostinskem obratu ali na prireditvi sme od vsake osebe, za katero domneva, da ne izpolnjuje pogojev za vstop v gostinski obrat ali na prireditev, zahtevati, da izkaže svojo starost z javno listino, na podlagi katere se ugotavlja identiteta. 

(5) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki osebam, mlajšim od 16 let, med 24.00 in 5.00 uro zjutraj omogoči vstop ali zadrževanje brez spremstva staršev, rejnikov ali skrbnikov v gostinskih obratih in na prireditvah, kjer se točijo alkoholne pijače, se kaznuje z globo od 200.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev. 

(6) Odgovorna oseba pravne osebe ali podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki zaposluje druge osebe, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 150.000 tolarjev do 300.000 tolarjev. 

(7) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ponovno stori prekršek iz petega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 500.000 tolarjev do 1,000.000 tolarjev.

 

22. člen

(neupoštevanje zakonitega ukrepa uradnih oseb)

(1) Kdor ne upošteva na kraju samem odrejenega zakonitega ukrepa ali odredbe uradne osebe, se kaznuje z globo od 80.000 tolarjev do 150.000 tolarjev. 

(2) Kdor krši odredbo ali odločbo pristojnega državnega organa, s katero je prepovedan dostop, zadrževanje, snemanje ali fotografiranje na določenem kraju, se kaznuje z globo od 50.000 tolarjev do 100.000 tolarjev. 

(3) Kdor se brez razlogov ali po njihovem preteku zadržuje v prostorih državnega organa, prostorih samoupravne lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil in jih na opozorilo pristojnih oseb ne zapusti, se kaznuje z globo 10.000 tolarjev ter se ga iz zgoraj omenjenih prostorov odstrani.

 

23. člen

(lažna naznanitev prekrška)

Kdor z obvestilom o kršitvi javnega reda po tem zakonu povzroči interveniranje policije, občinskih redarjev, reševalcev ali gasilcev, čeprav ve, da take kršitve ni bilo, se kaznuje z globo od 20.000 tolarjev do 50.000 tolarjev.

 

III. ZASEG PREDMETOV

 

24. člen

(policijski zaseg predmetov)

(1) Policist ali policistka (v nadaljnjem besedilu: policist) brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete, povezane s prekrški iz 6., 9., 11. in 17. člena tega zakona. 

(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov.

 

25. člen

(pooblastilo redarju za zaseg predmetov)

(1) Občinski redar ali redarka brez predhodne odločbe pristojnega organa zaseže predmete prekrška iz prvega odstavka 11. člena tega zakona. 

(2) Za prekrške iz prejšnjega odstavka se lahko izreče stranska sankcija odvzem predmetov.

 

IV. POSEBNI UKREPI ZA ZAGOTOVITEV JAVNEGA REDA IN MIRU

 

26. člen

(izključitev energetskih virov)

(1) Za preprečitev nadaljevanja prekrška, s katerim se moti ali vznemirja javnost, lahko policist z ustno odredbo ukaže upravljavcu začasen izklop dobave elektrike, plina ali vode pri kršitelju, če to nima hujših posledic za druge osebe in je ukrep sorazmeren glede na kršitev. Izklop lahko traja do vzpostavitve javnega reda in miru, vendar ne več kot šest ur. 

(2) Kršitelj plača stroške izklopa in priklopa ter morebitno nastalo škodo. 

(3) Upravljavec mora zagotoviti ponovno dobavo elektrike, plina ali vode takoj, ko od policista prejme ustno odredbo. 

(4) Pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ki ne ravna v skladu z odredbo iz prvega ali drugega odstavka tega člena, se kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 300.000 tolarjev. 

(5) Odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se za prekršek iz prejšnjega odstavka kaznuje z globo od 100.000 tolarjev do 200.000 tolarjev.

 

V. NADZOR

 

27. člen

(pristojnost)

(1) Za nadzor nad izvajanjem tega zakona je pristojna policija. 

(2) Za nadzor, zaseg predmetov in odločanje o prekrških iz tega zakona je pristojna vojaška policija v skladu z zakonom, če prekršek stori vojaška oseba med dejanskim opravljanjem vojaške službe. Vojaška policija je v skladu z zakonom pristojna tudi za nadzor, zaseg predmetov in odločanje o prekrških, če je prekršek storjen v objektih in okoliših, ki so posebnega pomena za obrambo ali na območju vojaškega tabora

(3) Za nadzor nad izvajanjem določb o prekrških iz 7. in 9. člena, iz prvega odstavka 11. člena, iz 12., 13., 16., 18. in 19. člena tega zakona ter iz prvega in tretjega odstavka 22. člena tega zakona ter za odločanje o teh prekrških je pristojno tudi občinsko redarstvo.

 

VI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

 

28. člen

(pristojnost samoupravne lokalne skupnosti)

(1) Določbe tretjega odstavka prejšnjega člena se začnejo uporabljati z uveljavitvijo zakona, ki bo urejal občinsko redarstvo. 

(2) Določbe 8., 12., 14., 17., 21. in 26. člena tega zakona, ki se nanašajo na odgovornost posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, se začnejo uporabljati z dnem uveljavitve Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prekrških, ZP-1C (Uradni list RS, št. 40/06 in 51/06-popr.).

 

29. člen

(prenehanje veljavnosti)

Z dnem uveljavitve tega zakona preneha veljati Zakon o prekrških zoper javni red in mir (Uradni list SRS, št. 16/74, 15/76, 42/86; Uradni list SFRJ, št. 83/89; Uradni list SRS, št. 5/90; Uradni list RS, št. 8/90, 10/91, 17/91-I, 4/92, 13/93, 66/93, 67/94, 27/95, 98/99, 15/03, 69/03 in 110/03).

 

30. člen

(začetek veljavnosti)

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

 

Št. 212-03/91-3/23

Ljubljana, dne 22. junija 2006

EPA 618-IV

 

Podpredsednik 
Državnega zbora 

Republike Slovenije 

mag. Vasja Klavora l.r.