Print Friendly

Il provvedimento è disponibile nelle seguenti lingue:

LEGGE SULLA SCUOLA ELEMENTARE E MEDIA

( Gazzeta Ufficiale di Repubblica Macedonia n. 52 del 2002 )

[...]

Art. 8: comma 1. In tutte le scuole elementari e medie in Repubblica Macedonia l’educazione e l'istruzione si realizza nella lingua macedone e con l’alfabeto cirilico.

comma 2. Per i studenti che appartengono ai gruppi etnici che vivono nella Repubblica di Macedonia l’ educazione e l’ istruzione si realizza nella loro lingua e l'alfabeto è utilizzato secondo le procedure stabilite da questa legge.

comma 3. I studenti del comma 2 di questo articolo studiano obbligatoriamente la lingua macedone e l’ alfabeto cirilico.

[...]

Art. 13: comma 1. In tutte le scuole elementari e medie è vietata qualunque forma di organizzazione politica o religiosa.

comma 2. In tutte le scuole elementari e medie è vietato insegne e simboli politici e religiosi.

[...]

Art.70: comma 1. L’ insegnante e il colaboratore specializzato nelle scuole elementari e medie può essere una persona che a parte le condizioni previste dall’ art. 69 di questa legge è:

-cittadino della Repubblica di Macedonia

-in buona condizione di salute fisica e psichica e

-conosce bene la lingua macedone e l’alfabeto cirilico.

comma 2 Le persone di cui al comma 1 di questo articolo che insegnano nelle classi nelle quali l’ educazione e l’ istruzione si realizza in una lingua diversa dalla lingua macedone devono conoscere bene tale lingua ed il suo alfabeto.

comma 3. Le scule elementari e medie hanno l'obbligoi di verificare la conoscenza delle lingue da parte degli insegnanti di cui al comma 1 e 2 di questo articolo.

[...]

Art. 83: comma 1. In tutte le scuole elementari e medie per realizzare l’ educazione e l’ istruzione si usano libri che devono essere scritti in lingua macedone.

comma 2. Per gli studenti che appartengono ai gruppi etnici che vivono nella Repubblica di Macedonia l’educazione e l’istruzione si realizza alla loro lingua e si usano libri che sono scritti nella lingua alla quale viene impartita l’educazione e l’istruzione.

[...]

Art. 94: comma 1. I materiali pedagogici si scrivono in lingua macedone e con l’ alfabeto cirilico.

comma 2. Per gli studenti per i quali l’ educazione e l’ istruzione si realizzano in una lingua diversa da quella macedone i documenti pedagogici si scrivono sia in lingua macedone e con l’ alfabeto cirilico, sia nella lingua nella quale viene impartita l’educazione e l’istruzione e con il loro alfabeto.
comma 3. In tutte le scuole elementari e medie si impartisce la pedagogia evidenziata.

[...]

Art. 126: comma 1. Con multa del valore da 40.000 a 200.000 dinari è punita la scuola elementare o la scuola media che:

-non impartisce l’educazione e l’istruzione secondo la procedura prevista dall’art. 8 di questa legge.

-permette sotto qualunque forma di organizzazione politica o religiosa ( art. 13. di questa legge ).

-sceglie gli insegnanti e i collaboratori specializzati in contrasto con le condizioni previste da questa legge (art. 69, 70, 71 e 72 ).

-scrive i documenti pedagogici in contrasto con la procedura stabilita di questa legge. (art. 94 e art. 95 di questa legge)

comma 2. Con multa di valore da 5.000 a 20.000 dinari è punito l’ insegnante se:

- scrive i documenti pedagogici in contrasto con la procedura prevista da questa legge. (art. 94 e art.95 di questa legge)

© KP JS

 

 

Trascina file per caricare

ZAKON ZA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE

(Pre~isten tekst)

("Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br.52 od 2002 god.)

I. OSNOVNI ODREDBI

^len 1

So ovoj zakon se ureduva dejnosta na osnovnoto obrazovanie, kako del od edinstveniot vospitno-obrazoven sistem.

^len 2

Celite i zada~ite na osnovnoto obrazovanie se ostvaruvaat spored nastavnite planovi i programi.

^len 3

Osnovnoto obrazovanie trae osum godini. Osnovnoto obrazovanie e zadol`itelno za site deca po pravilo od sedum do 15 godini.

^len 4

Osnovnoto obrazovanie se organizira i ostvaruva vo osnovno u~ili{te.

Osnovno obrazovanie mo`e da se organizira i ostvaruva i vo zdravstveni ustanovi, vospitno-popravni domovi, kazneno-popravni ustanovi soglasno so ovoj zakon.

^len 5

Za u~enici so pre~ki vo fizi~kiot i psihi~kiot razvoj, zavisno od vidot i stepenot na popre~enosta, se organiziraat posebni osnovni u~ili{ta i paralelki pri osnovnite u~ili{ta.

^len 6

Osnovno obrazovanie na vozrasni mo`e da se organizira vo osnovno u~ili{te, vo ustanovite za obrazovanie na vozrasni i vo drugi ustanovi soglasno so ovoj zakon.

^len 7

Osnovno muzi~ko i baletsko obrazovanie mo`e da se organizira vo osnovno u~ili{te i drugi ustanovi soglasno so ovoj zakon.

^len 8

Vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te se izveduva na makedonski jazik i kirilskoto pismo.

Za pripadnicite na nacionalnostite, vospitno-obrazovnata rabota se izveduva na jazikot i pismoto na nacionalnostite na na~in utvrden so ovoj zakon.

U~enicite od stavot 2 na ovoj ~len zadol`itelno go izu~uvaat i makedonskiot jazik.

^len 9

Osnovno obrazovanie vo Republika Makedonija, mo`at da steknuvaat i stranski dr`avjani i lica bez dr`avjanstvo pod uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

^len 10

Za deca na gra|ani na Republika Makedonija vo stranstvo, se organizira dopolnitelna nastava spored posebni programi izgotveni od Biroto za razvoj na obrazovanieto.

^len 11

Dejnosta na osnovnoto u~ili{te e od javen interes.

Osnovnoto u~ili{te ima svojstvo na pravno lice i se zapi{uva vo sudski registar.

^len 12

Osnovnoto u~ili{te ima pe~at. Vo sredinata na pe~atot e grbot na Republika Makedonija, a od stranata imeto na Republika Makedonija i imeto i mestoto na u~ili{teto.

^len 13

Vo osnovnoto u~ili{te se zabranuva politi~ko i versko organizirawe i dejstvuvawe.

^len 14

Razvojot na osnovnoto obrazovanie se utvrduva so programa donesena od Vladata na Republika Makedonija, soglasno so razvojnite dokumenti na Republika Makedonija.

II. OSNOVAWE I PRESTANOK NA OSNOVNOTO U^ILI[TE

^len 15

Osnovnoto u~ili{te kako javna ustanova go osnova Vladata na Republika Makedonija, po pribaveno mislewe od edinicata na lokalnata samouprava.

^len 16

Osnovno u~ili{te mo`e da se osnova, ako:

- ima dovolen broj u~enici za formirawe na najmalku 16 paralelki;

- e obezbeden soodveten nastaven kadar;

- se obezbedeni soodvetni u~ili{ni prostori, oprema i nastavni sredstva soglasno so pedago{kite standardi i

- se obezbedeni potrebni finansiski sredstva.

Osnovno u~ili{te mo`e da se osnova i koga nema dovolen broj u~enici za formirawe 16 paralelki po prethodno mislewe od Ministerstvoto za obrazovanie i nauka (vo natamo{niot tekst: Ministerstvo).

^len 17

Osnova~ot e dol`en pri osnovawe na osnovno u~ili{te, da formira komisija koja vo soglasnost so ovoj zakon izvr{uva podgotovka za po~etok so rabota na u~ili{teto.

^len 18

Osnovnoto u~ili{te mo`e da zapo~ne so rabota otkako Ministerstvoto }e utvrdi deka se ispolneti uslovite od ~lenot 16 na ovoj zakon i }e donese re{enie za verifikacija.

Protiv re{enieto od stavot 1 na ovoj ~len mo`e da se podnese `alba do Vladata na Republika Makedonija.

Pobliski propisi za na~inot na verifikacija na osnovnoto u~ili{te donesuva ministerot za obrazovanie i nauka (vo natamo{niot tekst: minister).

^len 19

Osnovnoto u~ili{te se zapi{uva vo registar za osnovni u~ili{ta (vo natamo{niot tekst: registar), koj go vodi Ministerstvoto.

^len 20

Osnovnoto u~ili{te vo svojot sostav mo`e da ima podra~no u~ili{te.

Podra~no u~ili{te se organizira vo naseleno mesto, so mal broj u~enici, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto.

^len 21

Osnovnoto u~ili{te prestanuva so rabota, ako ne se sproveduvaat odredbite od ovoj zakon i podzakonskite akti {to proizleguvaat od nego.

Postapkata za prestanuvawe na rabotata na osnovnoto u~ili{te ja pokrenuva i vodi Ministerstvoto.

^len 22

Osnova~ot na osnovnoto u~ili{te donesuva akt za prestanuvawe na rabotata, ako osnovnoto u~ili{te:

- ne gi ostvaruva celite i zada~ite na vospitanieto i obrazovanieto i

- ne gi ispolnuva uslovite utvrdeni so ovoj zakon.

Po donesuvawe na aktot za prestanuvawe na rabotata na osnovnoto u~ili{te, Ministerstvoto e dol`no na u~enicite da im obezbedi prodol`uvawe na obrazovanieto.

Osnovnoto u~ili{te po donesuvawe na aktot za prestanuvawe so rabota se bri{e od registarot.

Aktot za prestanuvawe so rabota na osnovnoto u~ili{te se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

III. VOSPITNO-OBRAZOVNA DEJNOST

1. Sodr`ina i organnzacija na vospitno-obrazovnata dejnost

^len 23

Vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto u~ili{te opfa}a nastava {to se organizira i izveduva spored nastavnite planovi i programi i vonnastavni aktivnosti.

^len 24

So nastavniot plan se utvrduvaat nastavnite predmeti (zadol`itelni, fakultativni i izborni), {to se izu~uvaat po oddelenija, kako i nedelniot i godi{niot broj na ~asovi.

So nastavnite programi se utvrduvaat celite, zada~ite i sodr`inite na nastavnite predmeti, kako i profilot na kadarot {to ja realizira programata.

So planovite i programite se utvrduvaat i drugi formi na vospitno-obrazovna dejnost.

^len 25

U~enicite od oddelenska nastava vo u~ili{teto prestojuvaat najmalku ~etiri ~asa dnevno.

Vo vremeto od stavot 1 na ovoj ~len, nastavnicite gi realiziraat sodr`inite predvideni so nastavniot plan i programi, a vo preostanatoto vreme ostvaruvaat drugi vospitno-obrazovni sodr`ini i aktivnosti predvideni so Godi{nata programa za rabota.

^len 26

So posebni nastavni planovi i programi se organizira i ostvaruva vospitno-obrazovnata dejnost za:

- u~enici so pre~ki vo psihi~kiot i fizi~kiot razvoj;

- osnovno muzi~ko obrazovanie;

- osnovno baletsko obrazovanie i

-osnovno obrazovanie na vozrasni.

^len 27

Osnovnoto u~ili{te treba da ovozmo`i obrazovanie na u~enicite so posebni obrazovni potrebi.

Na u~enicite so te{kotii vo u~eweto i na posebno nadarenite u~enici, u~ili{teto im obezbeduva obrazovanie so soodvetni metodi i formi na rabota i vklu~uvawe vo nastava, kako i drugi formi na individualna i grupna rabota.

^len 28

Nastavnite planovi i programi gi podgotvuva Biroto za razvoj na obrazovanieto, a po predlog na Pedago{kata slu`ba gi donesuva ministerot.

Nastavnite planovi i programi se menuvaat i osovremenuvaat soglasno so rezultatite od sledeweto na realizacijata na planovite i programite i vrednuvawe na primenata na proektite koi se ostvaruvaat vo obrazovniot sistem.

Inicijativa za menuvawe i osovremenuvawe na nastavnite planovi i programi od stavot 1 na ovoj ~len, mo`at da davaat i u~ili{tata, ustanovite i drugi pravni i fizi~ki lica.

^len 29

Pobliski propisi za kriteriumite i na~inot na ostvaruvawe na osnovnoto obrazovanie na u~enici so pre~ki vo razvojot, osnovnoto muzi~ko i baletsko i osnovnoto obrazovanie na vozrasni, donesuva ministerot.

^len 30

Vrz osnova na nastavniot plan i programa sekoe osnovno u~ili{te izrabotuva i donesuva godi{na programa za rabota.

Godi{nata programa se donesuva najdocna do 15 septemvri od tekovnata godina.

^len 31

U~ebnata godina vo osnovnoto u~ili{te zapo~nuva po pravilo na 1 septemvri, a zavr{uva na 31 avgust narednata godina.

^len 32

Vo vremeto od 10 do 20 juni se organizira dopolnitelna nastava, a od 15 do 31 avgust se izveduvaat ispiti i se vr{at podgotovki za novata u~ebna godina.

^len 33

Nastavata se ostvaruva vo traewe od 180 nastavni dena.

Po isklu~ok, vo podra~noto u~ili{te od ~lenot 20 na ovoj zakon, nastavata mo`e da se ostvaruva i vo skrateno traewe, no ne pomalku od 100 nastavni denovi, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto.

^len 34

Organizirawe na u~ebnata godina i odmorite na u~enicite se utvrduva so kalendarot za organizacija i rabota na osnovnite u~ili{ta, {to go donesuva ministerot po predlog na Pedago{kata slu`ba.

^len 35

Nastavata vo osnovnite u~ili{ta se organizira i izveduva vo paralelki.

Paralelka se formira od u~enici od isto oddelenie, a kombinirana paralelka se formira po pravilo od u~enici od I do IV oddelenie.

Kombinirana paralelka za u~enici od V do VIII oddelenie mo`e da se organizira po dobiena soglasnost od Ministerstvoto.

^len 36

Brojot na u~enicite vo paralelka e od 25 do 34.

Paralelka mo`e da se formira i so pomalku od 25 u~enici, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto.

Vo podra~no u~ili{te od ~lenot 20 stav 2 na ovoj zakon kade {to ima pomalku od deset u~enici, mo`e da se organizira nastava so skrateno traewe.

Vo kombinirana paralelka od dve oddelenija, mo`e da ima najmnogu 25 u~enici, a vo kombinirana paralelka od tri ili ~etiri oddelenija najmnogu 20 u~enici.

^len 37

Nastavata za u~enicite od I do IV oddelenie ja organizira i izveduva po pravilo eden nastavnik, a nastavata za u~enicite od V do VIII oddelenie pove}e nastavnici.

Za izveduvawe na nastavata od I do IV oddelenie, mo`at da bidat vklu~eni pove}e nastavnici, po dobiena soglasnost od Ministerstvoto.

^len 38

Nastavata vo osnovnoto u~ili{te se izveduva po nastavni ~asovi. Sekoj nastaven ~as trae 45 minuti.

^len 39

Redovna nastava vo osnovnoto u~ili{te ne se izveduva za vreme na dr`avni praznici i drugi praznici utvrdeni so zakon.

^len 40

Osnovnoto u~ili{te na 24 Maj - Denot na Sv. Kiril i Metodij i na denot na u~ili{teto organizira kulturni, sportski i drugi manifestacii i vo tie denovi ne se izveduva nastava.

^len 41

Osnovnoto u~ili{te mo`e da bide ve`balna za studentite od nastavni~kite fakulteti, kade {to }e se ostvaruva pedago{ko-metodskata praktika.

Pobliski propisi za na~inot na rabota i obezbeduvawe uslovi za ostvaruvawe na pedago{ko-metodskata praktika od stavot 1 na ovoj ~len, donesuva ministerot.

^len 42

Vo osnovnoto u~ili{te mo`e da se vr{i proverka, vrednuvawe na novi nastavni sodr`ini, formi, metodi, sredstva so posebni eksperimentalni programi.

Pobliski propisi za rabota na osnovnoto u~ili{te po eksperimentalnite programi donesuva ministerot.

2. U~eni~ki domovi

^len 43

U~eni~ki dom mo`e da se formira vo sostav na osnovnoto u~ili{te.

^len 44

Pobliski propisi za formirawe i rabota na u~eni~kite domovi donesuva ministerot.

3. U~enici

^len 45

Vo prvo oddelenie se zapi{uvaat site deca koi do krajot na kalendarskata godina }e napolnat sedum godini.

Ako so lekarski naod se utvrdi deka deteto ne e dovolno fizi~ki ili psihi~ki razvieno, privremeno se osloboduva od obvrskata da se zapi{e vo taa godina.

Vo prvo oddelenie mo`e da se zapi{at deca koi do po~etokot na u~ebnata godina }e napolnat {est godini, vrz osnova na pozitivno mislewe na lekar specijalist, psiholog i pedagog.

^len 46

Osnovnoto u~ili{te e dol`no navreme da go organizira i izvr{i zapi{uvaweto na u~enicite.

Zapi{uvaweto vo prvo oddelenie se vr{i vo mesec maj.

^len 47

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da gi opfati u~ili{nite obvrznici od svojot reon.

Ministerstvoto go utvrduva reonot na osnovnoto u~ili{te, po pribaveno mislewe od edinicata na lokalnata samouprava i u~ili{teto.

^len 48

Roditelot, odnosno staratelot na deteto e dol`en da go zapi{e deteto vo osnovnoto u~ili{te i e odgovoren za negovoto redovno posetuvawe na osnovnoto u~ili{te.

^len 49

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da go izvesti Ministerstvoto, za u~ili{nite obvrznici koi ne se zapi{ale, odnosno koi neopravdano najmalku 30 dena ne go posetuvaat u~ili{teto.

^len 50

Preminuvaweto na u~enicite od edno vo drugo osnovno u~ili{te mo`e da se vr{i po barawe na roditelot, odnosno staratelot.

Osnovnoto u~ili{te od koe u~enikot preminuva e dol`no da isprati prevednica na u~ili{teto vo koe preminal u~enikot.

Osnovnoto u~ili{te {to ja ispratilo prevednicata ne smee da go otpi{e u~enikot pred da bide izvesteno deka u~enikot e zapi{an vrz osnova na prevednicata.

Koga }e dobie izve{taj za zapi{uvawe na u~enikot, osnovnoto u~ili{te {to go posetuval u~enikot gi dostavuva site podatoci za uspehot na u~enikot.

^len 51

Na u~enikot koj navr{uva 15 godini `ivot mu prestanuva obvrskata za redovno osnovno obrazovanie so istekot na u~ebnata godina.

Po isklu~ok od stavot 1 na ovoj ~len, po barawe na u~enikot ili roditelot, odnosno staratelot, a po mislewe na u~ili{en pedagog - psiholog, u~enicite koi se postari od 15 godini mo`at da go prodol`at osnovnoto obrazovanie vo istoto u~ili{te do navr{uvawe na 17 godini.

^len 52

U~enikot ima pravo na besplaten prevoz do u~ili{teto, ako mestoto na `iveewe e oddale~eno najmalku 2 km od najbliskoto osnovno u~ili{te.

U~enikot so pre~ki vo razvojot ima pravo na besplaten prevoz.

Dokolku ne mo`e da se obezbedi prevoz, u~enikot ima pravo na besplatno smestuvawe i ishrana vo u~eni~ki dom ili semejstvo.

4. Ocenuvawe i napreduvawe

^len 53

U~enicite se ocenuvaat po nastavni predmeti i po povedenie.

Ocenkite po nastavnite predmeti se iska`uvaat so brojki, a po povedenie opisno.

Ocenkite po nastavnite predmeti na u~enicite od I do III oddelenie se iska`uvaat opisno vo u~ili{tata vo koi e vovedeno opisno ocenuvawe.

Ministerot opredeluva u~ili{ta vo koi se voveduva opisno ocenuvawe od stavot 3 na ovoj ~len.

U~itelot, odnosno nastavnikot mu ovozmo`uva na u~enikot da u~estvuva pri ocenuvaweto na negovite znaewa. U~enikot treba da bide zapoznaen so ocenkata.

Standardite za opisno ocenuvawe i na~inot na u~estvoto na u~enikot vo ocenuvaweto na negovite znaewa gi propi{uva ministerot.

^len 54

Sledeweto i vrednuvaweto na napredokot i postigawata na u~enicite se vr{i so interno i eksterno proveruvawe i ocenuvawe.

Internoto proveruvawe i ocenuvawe go vr{at nastavnicite vo u~ili{teto, a eksternoto Biroto.

Na~inot na proveruvaweto i ocenuvaweto na u~enicite od stavot 1 na ovoj ~len go propi{uva ministerot.

^len 55

Na u~enicite od I oddelenie vo prvoto polugodie i na u~enicite od V oddelenie vo prvoto trimese~je ne im se vnesuvaat ocenkite za postignatiot uspeh vo pedago{kata evidencija i dokumentacija.

^len 56

U~enicite se ocenuvaat i po predmetite {to gi izu~uvaat kako fakultativni i izborni.

^len 57

Ocenkite na u~enikot za nastavnite predmeti se utvrduvaat kako: odli~en (5), mnogu dobar (4), dobar (3), dovolen (2) i nedovolen (1). Site ocenki se preodni, osven ocenkata nedovolen (1).

^len 58

Na u~enik koj e pozitivno ocenet od site predmeti mu se utvrduva op{t uspeh.

Op{tiot uspeh na u~enikot se utvrduva vrz osnova na godi{nite ocenki od site zadol`itelni i izborni predmeti na krajot na godinata, a za u~enicite upateni na popraven ispit po zavr{uvaweto na popravnite ispiti.

Op{tiot uspeh na u~enikot koj se ocenuva so opisni ocenki se utvrduva vo pedago{kata evidencija i dokumentacija.

Op{tiot uspeh od I do IV oddelenie go utvrduva oddelenskiot nastavnik.

Op{tiot uspeh na u~enicite od V do VIII oddelenie go utvrduva oddelenskiot sovet po predlog na oddelenskiot rakovoditel.

^len 59

Povedenieto na u~enikot se ocenuva so ocenkite: primerno, dobro i nezadovolitelno.

^len 60

U~enik koj od opravdani pri~ini ostanap neocenet od eden ili pove}e predmeti ima pravo da polaga oddelenski ispit.

Za polagawe na oddelenski ispit odlu~uva oddelenskiot sovet.

^len 61

U~enik od V do VIII oddelenie koj na krajot na u~ebnata godina ima tri ili pove}e negativni ocenki, se zadr`uva vo istoto oddelenie.

^len 62

U~enicite od I do IV oddelenie se preveduvaat vo narednoto oddelenie.

Za u~enicite od stavot 1 na ovoj ~len koi vo tekot na u~ebnata godina imaat edna ili pove}e negativni ocenki zadol`itelno se organizira dopolnitelna nastava.

Za u~enicite od I do III oddelenie koi se ocenuvaat opisno i koi ne gi postignale celite po oddelni nastavni predmeti, zadol`itelno se organizira dopolnitelna nastava.

U~enikot koj ne uspeal do krajot na u~ebnata godina da gi sovlada nastavnite sodr`ini kako posledica na podolgo otsustvo od nastavata poradi bolest, preseluvawe i drugi opravdani pri~ini, po predlog na oddelenskiot nastavnik i stru~nite rabotnici na u~ili{teto, a vo soglasnost so roditelot mo`e da ne se prevede vo narednoto oddelenie, za {to odluka donesuva nastavni~kiot sovet.

^len 63

Za u~enik od V do VIII oddelenie koj na krajot na nastavnata godina ima edna ili dve negativni ocenki, osnovnoto u~ili{te e dol`no da organizira dopolnitelna nastava vo mesec juni.

U~enik od stavot 1 na ovoj ~len koj po odr`anata dopolnitelna nastava ne postignal pozitiven uspeh, se upatuva na popraven ispit.

Popravnite ispiti u~enikot gi polaga vo mesec avgust.

Popravniot ispit se polaga pred ispitna komisija. ^lenovite na ispitnata komisija gi imenuva nastavni~kiot sovet od srodnite predmeti.

Ako u~enikot ne go polo`i popravniot ispit ili ako ne se javi na ispitot od neopravdani pri~ini, ne go zavr{uva oddelenieto.

^len 64

U~enik koj ima odli~en op{t uspeh i posebno se istaknuva so sposobnost, znaewe i rabotni naviki mo`e pobrzo da napreduva.

U~enik od I do III oddelenie po predlog na oddelenskiot nastavnik, a po mislewe na stru~nite rabotnici na u~ili{teto i soglasnost na roditelot mo`e zabrzano da napreduva i premine vo naredno oddelenie bez polagawe na vonredni ispiti, za {to odluka donesuva Nastavni~kiot sovet.

U~enik od IV do VIII oddelenie na predlog na oddelenskiot rakovoditel, a po odobruvawe na nastavni~kiot sovet i soglasnost na roditelot mo`e zabrzano da napreduva so vonredno polagawe na ispiti od narednoto oddelenie, za {to odluka donesuva Nastavni~kiot sovet.

Pravoto od stavovite 2 i 3 na ovoj ~len, u~enikot mo`e da go koristi najmnogu dva pati vo tekot na osnovnoto obrazovanie.

Osnovnoto u~ili{te ima obvrska da organizira mentorska i konsultativna pomo{ od nastavnicite po soodvetnite predmeti na u~enikot od ovoj ~len.

^len 65

Ako roditelot, odnosno staratelot na u~enikot ne e zadovolen so ocenkata ima pravo vo rok od tri dena od soop{tuvaweto na ocenkata da podnese obrazlo`en prigovor do nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.

Nastavni~kiot sovet na u~ili{teto ja ocenuva opravdanosta na prigovorot i ako gi uva`i pri~inite, vedna{ formira komisija koja vo rok od tri dena vr{i proveruvawe na znaeweto na u~enikot i kone~no ja utvrduva ocenkata na u~enikot.

Komisijata od stavot 2 na ovoj ~len ja so~inuvaat pretsedatel i dvajca ~lenovi. Pretsedatelot na komisijata, po pravilo, e rakovoditelot na paralelkata vo koja u~enikot u~i, a za ~lenovi - ispituva~i se imenuvaat nastavnici po predmetot po koj se vr{i proveruvaweto na znaeweto od redot na nastavnicite od u~ili{teto ili od drugo osnovno u~ili{te.

Nastavni~kiot sovet na u~ili{teto mo`e da odlu~i da se izzeme predmetniot nastavnik koj{to ja predlo`il ocenkata protiv koja se prigovara i za ~len -ispituva~ da imenuva nastavnik od drugo osnovno u~ili{te koj izveduva nastava po predmetot po koj se vr{i proveruvawe.

^len 66

U~enicite koi se istaknuvaat so svojata rabota i povedenie, koi poka`ale visoki rezultati vo nastavata i vonnastavnite aktivnosti, mo`at da bidat pofaluvani i nagraduvani.

^len 67

Sprema u~enicite koi ne gi izvr{uvaat dol`nostite i gi povreduvaat pravilata na vospitno-obrazovnata rabota se primenuvaat pedago{ki merki.

Zabraneto e telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot.

^len 68

Pobliski propisi za ocenuvaweto, napreduvaweto, na~inot na organiziraweto na stru~nata pomo{ od ~lenot 64 stav 5 na ovoj zakon, polagaweto na ispiti, kako i za vidovite na pofalbi, nagradi i pedago{ki merki za u~enicite donesuva ministerot.

IV. NASTAVNICI, STRU^NI RABOTNICI I VOSPITUVA^I

^len 69

Vospitno-obrazovnata dejnost vo osnovnoto obrazovanie ja ostvaruvaat u~iteli, nastavnici, stru~ni rabotnici (pedagog, psiholog, defektolog, bibliotekar) i vospituva~i.

U~itel, odnosno nastavnik vo oddeleneka nastava mo`e da bide lice so zavr{eno soodvetno visoko, odnosno vi{e obrazovanie.

Nastavnik po predmetna nastava mo`e da bide lice koe zavr{ilo soodvetna ednopredmetna ili dvopredmetna grupa na obrazovanie za nastavnici na fakultet, visoka {kola, vi{a {kola, likovia akademija i muzi~ka akademija.

Stru~en rabotnik vo osnovnoto u~ili{te mo`e da bide lice so soodvetno visoko obrazovanie.

Vospituva~ mo`e da bide lice so zavr{eno soodvetno obrazovanie utvrdeno so zakon.

^len 70

U~itel, nastavnik, stru~en rabotnik i vospituva~, mo`e da bide lice koe pokraj uslovite utvrdeni so ~lenot 69 od ovoj zakon e:

- dr`avjanin na Republika Makedonija;

- fizi~ki i psihi~ki zdrav i

- go poziava makedonskiot jazik i kirilskoto pismo.

Licata od stavot 1 na ovoj ~len vo paralelkite vo koi nastavata se izveduva na jazicite na nacionalnostite osven nastavnicite po predmetot makedonski jazik, treba da go poznavaat i jazikot i pismoto na koj se izveduva nastavata.

Po isklu~ok, dokolku vo nastavata za pripadnicite na nacionalnostite ne mo`e da se obezbedi nastavnik po predmetna nastava koj go poznava jazikot na soodvetnata nacionalnost, nastava na opredeleno vreme mo`e da izveduva nastavnik koj ne go poznava jazikot na soodvetnata nacionalnost.

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da organizira proverka na poznavawe na jazikot na nastavnicite od stavovite 1 i 2 na ovoj ~len.

^len 71

U~itelot, nastavnikot, stru~niot rabotnik i vospituva~ot se izbiraat po pat na javen oglas.

Licata od stavot 1 na ovoj ~len, mo`at da zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme i bez javen oglas, no rabotniot odnos da ne trae podolgo od tri meseci vo tekot na u~ebnata godina.

^len 72

U~itelot i nastavnikot koi rabotat vo podra~no u~ili{te vo naseleno mesto so pomalku od deset u~enici zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme so poln fond na ~asovi do realizacija na skratenata programa.

U~itelot i nastavnikot mo`at da zasnovaat raboten odnos na opredeleno vreme do krajot na u~ebnata, godina, dokolku po objaven oglas ne mo`e da se izbere lice koe gi ispolnuva uslovite utvrdeni so zakon.

U~itelot i nastavnikot mo`at da zasnovaat raboten odnos na neopredeleno vreme, pokratko od polnoto rabotno vreme, dokolku obemot na rabotata iznesuva najmalku polovina od rabotnoto vreme vo rabotnata nedela utvrdeno so zakon.

^len 73

Predimstvo pri vrabotuvawe vo osnovno u~ili{te pod isti uslovi imaat u~iteli, nastavnici i stru~ni rabotnici koi rabotat vo selski naselbi, vo pote{ki uslovi na rabota.

^len 74

U~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite gi izbira direktorot na u~ili{teto po prethodno mislewe na u~ili{niot odbor.

^len 75

U~itel, nastavnik, stru~en rabotnik i vospituva~ koj prv pat se vrabotuva vo osnovnoto u~ili{te e pripravnik.

Pripravni~kiot sta` trae edna godina.

Za vreme na pripravni~kiot sta` licata od stavot 1 na ovoj ~len se osposobuvaat za samostojna vospitno-obrazovna, odnosno stru~na rabota preku sovladuvawe na soodvetna programa za stru~en ispit, {to ja donesuva ministerot na predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto.

Pripravnikot se osposobuva so pomo{ na mentor, {to go opredeluva nastavni~kiot sovet.

Pobliski propisi za na~inot i postapkata pri polagawe stru~en ispit donesuva ministerot.

^len 76

Direktorite, u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite vo tekot na svojot raboten vek se dol`ni permanentno stru~no da se usovr{uvaat.

Stru~noto i pedago{koto usovr{uvawe go ostvaruva Biroto za razvoj na obrazovanieto, nastavni~kite fakulteti i specijaliziranite javni i privatni ustanovi spored svoi programi.

Oblicite, na~inot i postapkata za stru~no i pedago{ko usovr{uvawe gi propi{uva ministerot.

^len 77

Za samostojno izvr{uvawe i osovremenuvawe na vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnite u~ili{ta, u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite se ocenuvaat sekoja vtora godina.

Ocenuvaweto go vr{i komisija sostavena od direktor, stru~en rabotnik na u~ili{teto i sovetnik od Biroto za razvoj na obrazovanieto.

Rezultatot od ocenuvaweto ovozmo`uva steknuvawe na zvawe.

Rabotnikot koj e nezadovolen od ocenata od stavot 2 na ovoj ~len ima pravo na `alba do u~ili{niot odbor.

Postapkata za ocenuvawe, ocenata za rabota, vidovite i steknuvaweto na zvawata gi propi{uva ministerot.

^len 78

Za u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite, koi vo ostvaruvaweto na vospitno-obrazovniot proces ne poka`uvaat zadovolitelni rezultati, Biroto za razvoj na obrazovanieto, Sovetot na roditeli i Dr`avniot prosveten inspektorat mo`e da pokrenat inicijativa do u~ili{niot odbor za preispituvawe na nivnata sposobnost za realizacija na rabotnite obvrski.

Inicijativata od stavot 1 na ovoj ~len mora da sodr`i obrazlo`enie na pri~inite poradi koi se pokrenuva.

Dokolku ja prifati inicijativata od stavot 1 na ovoj ~len, u~ili{niot odbor do direktorot podnesuva predlog za prestanok na rabotniot odnos na licata od stavot 1 na ovoj ~len.

^len 79

Vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te moraat da bidat pregledani preku sistematski specijalisti~ki pregledi do po~etokot na u~ebnata godina.

Na lice koe boleduva od du{evna bolest, alkoholizam i narkomanija mu prestanuva rabotniot odnos vo osnovnoto u~ili{te.

Utvrduvaweto na psihofizi~kite sposobnosti na vrabotenite vo osnovnoto u~ili{te, odnosno zabolenosta od odredeni du{evni bolesti, alkoholizam i narkomanija se vr{i soglasno so Zakonot za zdravstvenata za{tita.

^len 80

Na u~itel, nastavnik, stru~en rabotnik i vospituva~ za ~ija rabota prestanala potrebata poradi ekonomsko-tehnolo{ko, strukturalno i drugo unapreduvawe, ne mo`e da mu prestane rabotniot odnos, dodeka ne mu se obezbedi edno od pravata soglasno so zakon i kolektiven dogovor.

Na~inot i kriteriumite za proglasuvawe na tehnolo{ki vi{ok }e se utvrdat so kolektiven dogovor.

^len 81

Pri promeni vo obemot na rabota vo osnovnoto u~ili{te {to se javuvaat poradi promenite vo planovite i programite, organizacijata na rabota, brojot na paralelki i drugi promeni, rabotniot odnos na nastavnikot vo osnovnoto u~ili{te se promenuva od raboten odnos na neopredeleno vreme so polno rabotno vreme vo raboten odnos na neopredeleno vreme so pokratko od polnoto rabotno vreme i obratno.

Direktorot e dol`en vo slu~aite od stavot 1 na ovoj ~len da sklu~i nov dogovor za rabota so nastavnikot.

^len 82

Rasporedot na rabotnoto vreme na u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite vo ramkite na 40 ~asovna rabotna nedela, se utvrduva so akt na ministerot vo soglasnost so zakon.

Po~etokot i zavr{etokot na rabotnoto vreme, koristewe na dneven i godi{en odmor na licata od stavot 1 na ovoj ~len se utvrduva so statutot na u~ili{teto.

V. U^EBNICI

^len 83

Vo osnovnoto u~ili{te za ostvaruvawe na vospitno-obrazovnata dejnost se upotrebuvaat u~ebnici.

Pripadnicite na nacionalnostite vo osnovnite u~ili{ta koi nastavata ja sledat na svojot jazik, upotrebuvaat u~ebnici na jazikot na koj se izveduva nastavata.

^len 84

U~ebnikot se izrabotuva soglasno so koncepcijata za u~ebnik {to na predlog na Biroto za razvoj na obrazovanieto ja utvrduva Pedago{kata slu`ba.

^len 85

U~ebnikot go izdava pravnoto i fizi~koto lice koe gi ispolnuva zakonskite uslovi za vr{ewe na izdava~ka dejnost ( vo natamo{niot tekst: izdava~ na u~ebnici).

^len 86

Programa za izdavawe na u~ebnici izrabotuva Biroto za razvoj na obrazovanieto, a ja donesuva ministerot.

Ministerstvoto, vrz osnova na programata od stavot 1 na ovoj ~len, objavuva konkurs za izdavawe na u~ebnici oddelno za sekoe oddelenie i predmet.

Vo konkursot se utvrduvaat uslovite, postapkata, recenziraweto i izdavaweto na u~ebnici.

^len 87

Pedago{kata slu`ba, vrz osnova na recenziranite rakopisi za u~ebnik i stru~noto mislewe na Biroto za razvoj na obrazovanieto za usoglasenosta na rakopisot za u~ebnik so koncepcijata za u~ebnik i nastavnite planovi i programi, na ministerot mu predlaga rakopis na u~ebnik za odobruvawe i upotreba.

Re{enieto za odobruvawe i upotreba na u~ebnikot go donesuva ministerot i se objavuva vo "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija".

^len 88

Za eden nastaven predmet ministerot mo`e da odobri izdavawe i upotreba na dva ili pove}e u~ebnici.

^len 89

Ministerot i izdava~ot na u~ebnici potpi{uvaat dogovor za izdavawe na odobrenite u~ebnici vo koj se utvrduvaat me|usebnite prava i obvrski.

^len 90

Stru~no vrednuvawe na u~ebnicite se vr{i soglasno so metodologijata {to ja izrabotuva Biroto za razvoj na obrazovanieto.

Ministerot so re{enie opredeluva stru~ni lica koi }e izvr{at stru~no vrednuvawe na u~ebnicite.

^len 91

Ministerot po predlog na Pedago{kata slu`ba odobruva prevod, adaptacija i upotreba na u~ebnici od drugi dr`avi.

^len 92

Ministerstvoto mo`e da participira vo izdavaweto na malotira`nite u~ebnici za posebnite u~ili{ta.

Ministerstvoto mo`e da go pomaga izdavaweto na stru~na literatura, spisanija i publikacii koi imaat pridones vo razvojot na vospitanieto i obrazovanieto.

Za del od finansiskite sredstva od stavot 2 na ovoj ~len, vo dogovor so izdava~ot se vr{i otkup na odreden tira` namenet za zbogatuvawe na kni`niot fond na u~ili{nite biblioteki.

^len 93

Na u~ebnikot se otpe~atuvaat slednive podatoci:

1.Ime i prezime na avtorot ili avtorite na u~ebnikot;

2. Ime i prezime na ilustratorot;

3. Ime i prezime na preveduva~ot i podatoci za izdava~ot, ako u~ebnikot e preveden;

4. Ime i prezime na recenzentite;

5. Ime i prezime na jazi~niot lektor;

6. Ime i prezime na urednikot;

7. Naziv i sedi{te na izdava~kata organizacija;

8. Ime i prezime na direktorot na izdava~kata organizacija;

9. Naziv i sedi{te na pe~atarskata organizacija;

10. Tira` na u~ebnikot;

11. Brojot i datumot na re{enieto na ministerot so koe u~ebnikot se odobruva za upotreba i

12. CIP - Katalogizacija vo publikacija Narodna i univerzitetska biblioteka" Sveti Kliment Ohridski" - Skopje.

VI. PEDAGO[KA EVIDENCIJA I DOKUMENTACIJA

^len 94

Pedago{kata dokumentacija se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo.

Za u~enicite koi nastavata ja sledat na jazicite na nacionalnostite, pedago{kata dokumentacija se vodi i izdava na makedonski jazik so upotreba na kirilskoto pismo i na jazikot i pismoto na nacionalnostite.

Vo osnovnoto u~ili{te se vodi pedago{ka evidencija.

^len 95

Pedago{kata dokumentacija vo smisla na ovoj zakon opfa}a: glavna kniga na u~enicite, svidetelstvo, u~eni~ka kni{ka i prevednica.

Glavnata kniga za u~enicite e dokument od trajna vrednost.

^len 96

Svidetelstvoto, u~eni~kata kni{ka i prevednicata se javni ispravi.

Javnite ispravi se izdavaat vo eden primerok. Vo slu~aj izdadeniot dokument da se izgubi ili uni{ti, osnovnoto u~ili{te izdava vtor dokument.

^len 97

U~enikot koj izgubil u~eni~ka kni{ka, svidetelstvo i prevednica, a osnovnoto u~ili{te kade {to se ~uva dokumentacijata ne mo`e da izdade vtor primerok, mo`e da bara izdavawe na dokument vo vonprocesna postapka vo osnovniot sud na ~ie podra~je e sedi{teto ili bilo sedi{teto na osnovnoto u~ili{te.

^len 98

Pobliski propisi za na~inot na vodeweto, formata i sodr`inata na pedago{kata evidencija i dokumentacija donesuva ministerot.

VII. NOSTRIFIKACIJA I EKVIVALENCIJA NA SVIDETELSTVA STEKNATI VO STRANSTVO

^len 99

Dr`avjanin na Republika Makedonija koj vo stranstvo zavr{il osnovno obrazovanie ili zavr{il oddelno oddelenie od osnovnoto vospitanie i obrazovanie, ima pravo da bara priznavawe na svidetelstvoto, odnosno nostrifikacija ili priznavawe na ekvivalencija vo soglasnost so ovoj zakon, dokolku so me|unarodnite dogovori poinaku ne e odredeno.

Stranski dr`avjani i lice bez dr`avjanstvo ima pravo da bara nostrifikacija ili priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo.

^len 100

So nostrifikacija se vr{i priznavawe na svidetelstvo steknato vo stranstvo vo celina vo pogled na pravata {to mu pripa|aat na imatelot na svidetelstvoto za prodol`uvawe na obrazovanieto.

So ekvivalencija se vr{i izedna~uvawe na svidetelstvoto steknato vo stranstvo so soodvetnoto svidetelstvo steknato vo Republika Makedonija.

Nostrifikacijata, odnosno priznavaweto na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo ja vr{i Ministerstvoto.

^len 101

So nostrifikacija i so priznavawe na ekvivalencija svidetelstvoto steknato vo stranstvo se izedna~uva so soodvetnoto svidetelstvo steknato vo Republika Makedonija vo celina vo pogled na pravata {to mu pripa|aat na imatelot za prodol`uvawe na obrazovanieto.

^len 102

Vo postapkata za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo, odnosno nivna ekvivalencija se zema predvid:

- sistemot na obrazovanie vo dr`avata vo koja svidetelstvoto e steknato;

- traeweto na obrazovanieto;

- nastavniot plan i programi;

- pravata {to svidetelstvoto gi dava na imatelot vo zemjata kade {to e steknato i

- drugi okolnosti od zna~ewe za nostrifikacija i ekvivalencija.

^len 103

Dokolku vo postapkata za nostrifikacija, odnosno ekvivalencija se utvrdi deka nastavniot plan i programa bitno otstapuvaat od nastavniot plan i programa vo Republika Makedonija so kogo se sporeduva, nostrifikacijata se uslovuva so polagawe predmeti.

^len 104

Kon baraweto za nostrifikacija i priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo se dostavuva originalot izdaden od verificirano stransko osnovno u~ili{te i tri primeroci na prevod izvr{en od strana na ovlasten preveduva~.

Ministerstvoto mo`e da bara i drugi dokazi vo zaveren prevod od koi mo`at da se vidat uslovite i tekot na obrazovanieto.

^len 105

Liceto koe podnelo barawe za nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo, mo`e uslovno da go posetuva narednoto oddelenie, dokolku postapkata ne e zavr{ena do istekot na rokot za upis na u~enicite vo u~ili{te.

U~enikot ~ie svidetelstvo vrz osnova na izvr{ena nostrifikacija, odnosno priznavawe na ekvivalencija dava pravo na zapi{uvawe vo poniska godina od godinata vo koja uslovno e zapi{an, se prefrluva vo soodvetnata godina i so toa se poni{tuva uslovnoto zapi{uvawe.

^len 106

Re{enie za nostrifikacija i re{enie za priznavawe na ekvivalencija na svidetelstvo steknato vo stranstvo donesuva Komisijata {to ja obrazuva ministerot, sostavena od istaknati stru~ni lica.

Protiv re{enieto za odbivawe na nostrifikacijata, odnosno ekvivalencijata, mo`e da se izjavi `alba do ministerot.

^len 107

Ministerstvoto ja ~uva dokumentacijata od izvr{enata nostrifikacija, odnosno ekvivalencija i za toa vodi evidencija.

^len 108

Pobliski propisi za sodr`inata i oblikot na obrascite za nostrifikacija, odnosno ekvivalencija i na~inot na vodewe na evidencijata donesuva ministerot.

VIII. UPRAVUVAWE I RAKOVODEWE VO OSNOVNOTO U^ILI[TE

1. Organ na upravuvawe

^len 109

Organ na upravuvawe vo osnovnoto u~ili{te e u~ili{en odbor.

U~ili{niot odbor e sostaven od 11 ~lena i toa: ~etvorica pretstavnici od u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite, trojca pretstavnici od roditelite na u~enicite, dvajca pretstavnici od osnova~ot i dvajca pretstavnici od edinicata na lokalnata samouprava.

Pretstavnicite od roditelite na u~enicite, od osnova~ot i od edinicata na lokalnata samouprava ne mo`at da bidat birani od redot na vrabotenite vo u~ili{teto.

Pretstavnicite na osnova~ot gi imenuva i razre{uva Vladata na Republika Makedonija na predlog od Ministerstvoto, pretstavnicite od lokalnata samouprava gi imenuva i razre{uva organot na lokalnata samouprava, pretstavnici od roditelite na u~enicite gi imenuva i razre{uva sovetot na roditelite, a pretstavnicite na u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~ite gi imenuva i razre{uva nastavni~kiot sovet na u~ili{teto.

^lenovite na odborot se imenuvaat za period od ~etiri godini.

Odluka na u~ili{niot odbor se donesuva so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj ~lenovi na odborot.

^len 110

U~ili{niot odbor:

- donesuva godi{na programa za rabota na osnovnoto u~ili{te i go usvojuva izve{tajot za rabota;

- utvrduva finansiski plan;

- usvojuva godi{na presmetka;

- dava prethodno mislewe do direktorot na osnovnoto u~ili{te za prigovorite na u~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici, vospituva~ite i roditelite;

- raspi{uva javen oglas za imenuvawe direktor;

- dava prethodno mislewe za imenuvawe i razre{uvawe na direktor na osnovnoto u~ili{te;

- dava mislewe do direktorot za izbor od ~lenot 74 na ovoj zakon;

- donesuva statut na osnovnoto u~ili{te;

- odlu~uva po `alba na ocenkata od ~lenot 77 stav 4 na ovoj zakon i

- razgleduva i drugi pra{awa utvrdeni so statutot na osnovnoto u~ili{te.

U~ili{niot odbor na osnovnoto u~ili{te osven rabotite od stavot 1 na ovoj ~len odlu~uva po `albi na u~enici, roditeli, odnosno starateli na u~enici.

2 Organ na rakovodewe

^len 111

Direktorot e rakovoden organ na osnovnoto u~ili{te.

Za direktor na osnovno u~ili{te mo`e da bide imenuvano lice koe pokraj op{tite uslovi utvrdeni so zakon gi ispolnuva i uslovite za u~itel, nastavnik, pedagog ili psiholog i ima pet godini rabotno iskustvo vo vospitno-obrazovnata dejnost.

Mandatot na direktorot na osnovnoto u~ili{te trae ~etiri godini.

Direktorot na osnovnoto u~ili{te mo`e da vr{i i vospitno-obrazovna rabota na na~in utvrden so op{t akt na osnovnoto u~ili{te.

Direktorot na osnovnoto u~ili{te se imenuva i razre{uva od ministerot. Za imenuvawe na direktor, mislewe dava Biroto za razvoj na obrazovanieto i u~ili{niot odbor.

^len 112

Direktorot na osnovnoto u~ili{te ja organizira i rakovodi vospitno-obrazovnata i druga rabota, samostojno donesuva odluki od delokrugot na negovata nadle`nost utvrdena so zakon i aktite na u~ili{teto i go zastapuva u~ili{teto pred treti lica.

Vo ostvaruvaweto na obvrskite i rakovodeweto so osnovnoto u~ili{te od stavot 1 na ovoj ~len, direktorot:

- predlaga godi{na programa za rabota i prezema merki za nejzina realizacija;

- izvr{uva odluki na u~ili{niot odbor;

- vr{i izbor na u~iteli, nastavnici, stru~ni rabotnici i vospituva~i soglasno so zakon i aktite na u~ili{teto;

- vr{i rasporeduvawe na u~iteli, nastavnici, stru~ni rabotnici i vospituva~i;

- odlu~uva za prestanok na raboten odnos na u~iteli, nastavnici, stru~ni rabotnici i vospituva~i soglasno so zakon i kolektiven dogovor;

- podnesuva izve{taj za uspehot i postignatite rezultati vo vospitno-obrazovnata rabota vo osnovnoto u~ili{te do Biroto za razvoj na obrazovanieto;

- podnesuva izve{taj za materijalnoto rabotewe na osnovnoto u~ili{te vo tekot na u~ebnata godina do u~ili{niot odbor i do Ministerstvoto;

- podnesuva izve{taj za realizacija na godi{nata programa do Ministerstvoto i

- vr{i i drugi raboti predvideni so zakon, statut i drugi akti na u~ili{teto.

^len 113

Direktorot na osnovnoto u~ili{te mo`e da bide razre{en:

- na li~no barawe;

- vo slu~aj na napravena povreda pri izvr{uvaweto na zakonite, drugite propisi i op{ti akti utvrdena od Dr`avniot prosveten inspektorat;

- ako ne ja ostvaruva programata za rabota i ne se realiziraat planovite i programite za vospitno-obrazovna rabota;

- ako po negova vina e nanesena {teta na u~enicite, na nivnite roditeli ili starateli ili na op{testvenata zaednica;

- ako dozvoli organizirawe na dejnosti i aktivnosti {to se vo sprotivnost so planovite i programite i

- vo drugi slu~ai predvideni so zakon.

^len 114

Direktorot koj povtorno ne e imenuvan na javen oglas ili e razre{en pred istekot na vremeto za koe e imenuvan, dokolku ima rabotno mesto soodvetno na negovata stru~na podgotovka, go zadr`uva rabotniot odnos vo osnovnoto u~ili{te.

3. Stru~ni organi i tela

^len 115

Stru~ni organi vo osnovnoto u~ili{te se: nastavni~ki i oddelenski sovet i oddelenski rakovoditel.

Nastavni~kiot sovet go so~inuvaat site u~iteli, nastavnici, stru~ni rabotnici, vospituva~i i direktorot na osnovnoto u~ili{te. So nastavni~kiot sovet rakovodi direktorot.

Oddelenskiot sovet go so~inuvaat site nastavnici od paralelkata kade {to se izveduva nastava, stru~ni rabotnici i direktorot. So oddelenskiot sovet rakovodi direktorot.

Oddelenskiot rakovoditel na paralelkata go imenuva nastavni~kiot sovet na osnovnoto u~ili{te po predlog na direktorot.

Rabotata na stru~nite organi se ureduva so statutot na osnovnoto u~ili{te, a vo soglasnost so ovoj zakon.

Odlukite na stru~nite organi se donesuvaat so mnozinstvo na glasovi od vkupniot broj ~lenovi na organot.

Stru~niot aktiv e stru~no telo koe go so~inuva pomala grupa nastavnici koi predavaat ist predmet. So stru~niot aktiv rakovodi lice od redot na nastavnicite.

Vo osnovnoto u~ili{te mo`at da se formiraat i drugi stru~ni tela utvrdeni so statutot na osnovnoto u~ili{te.

4. Drugi organi

^len 116

Vo osnovnoto u~ili{te se formira sovet na roditeli izbran od redot na roditelite na u~enicite koi ne se vraboteni vo u~ili{teto.

Sovetot na roditelite ja sledi, razgleduva i dava mislewe za ostvaruvaweto na vospitno-obrazovnata rabota.

Rabotata, brojot na ~lenovite, na~inot na izbor i organizacija na sovetot na roditelite se utvrduva so statutot na osnovnoto u~ili{te.

^len 117

Soglasnost na statutot na osnovnoto u~ili{te dava Ministerstvoto.

IX. FINANSIRAWE NA OSNOVNOTO OBRAZOVANIE

^len 118

Sredstvata za finansirawe na dejnosta osnovno obrazovanie se obezbeduvaat:

- od Buxetot na Republika Makedonija i

- od proektite odobreni od ministerot.

Pobliski propisi za raspredelba na sredstvata za proektite od stavot 1 alineja 2 na ovoj ~len donesuva ministerot.

Sredstva za finansirawe na dejnosta osnovno obrazovanie mo`at da se obezbeduvaat i od edinicata na lokalnata samouprava.

^len 119

Sredstvata za finansirawe na dejnosta osnovno obrazovanie mo`at da se obezbeduvaat i od drugi izvori (legati, podaroci, zave{tanija i drugo), a }e se koristat namenski.

^len 120

Ministerstvoto za sredstvata od potsmetkata za osnovno obrazovanie donesuva finansov plan i programi, godi{na presmetka i kriteriumi za rasporeduvawe na sredstvata.

Ministerstvoto vr{i rasporeduvawe na sredstvata po krajni korisnici i go kontrolira nivnoto namensko koristewe.

X. NADZOR NAD RABOTATA NA OSNOVNOTO U^ILI[TE

^len 121

 Nadzor nad zakonitosta na rabotata vo osnovnoto u~ili{te vr{i Ministerstvoto.

^len 122

Koga Ministerstvoto }e smeta deka statutot ili drug akt na osnovnoto u~ili{te ne e vo soglasnost so Ustavot i zakon ima pravo da go zapre od izvr{uvawe aktot do donesuvawe na odluka na Ustavniot sud na Republika Makedonija.

Ako Ministerstvoto vo vr{eweto na pravoto na nadzor na zakonitrsta na rabotata utvrdi deka osnovnoto u~ili{te izdalo svidetelstvo sprotivno na odredbite na zakonot, donesuva re{enie za negovo poni{tuvawe {to se objavuva vo sredstvata za javno informirawe i podnesuva prijava do organot za krivi~no gonewe.

^len 123

Stru~en nadzor vo osnovnoto u~ili{te vr{i Biroto za razvoj na obrazovanieto na na~in utvrden so zakon.

^len 124

Inspekciski nadzor vo osnovnoto u~ili{te vr{i Dr`avniot prosveten inspektorat preku prosvetni inspektori na na~in utvrden so poseben zakon.

^len 125

Osnovnoto u~ili{te e dol`no da ovozmo`i vr{ewe na stru~en i inspekciski nadzor.

XI. KAZNENI ODREDBI

^len 126

So pari~na kazna od 40.000 do 200.000 denari }e se kazni za prekr{ok osnovnoto u~ili{te, ako:

- vospitno-obrazovnata rabota ne se izveduva soglasno so ~lenot 8 od ovoj zakon;

- se organizira politi~ko i versko organizirawe i dejstvuvawe (~len 13);

- otpo~ne so rabota pred utvrduvawe na ispolnuvaweto na uslovite za po~etok so rabota i doneseno re{enie za verifikacija (~len 18 stav 1);

- se organizira podra~no u~ili{te bez dobiena soglasnost od Ministerstvoto (~len 20 stav 2);

- ne donese godi{na programa za rabota vo opredeleniot rok ili ako istata ne ja ostvaruva (~len 30);

- osnovnoto u~ili{te ne organizira dopolnitelna nastava za u~enicite (~len 32);

- osnovnoto u~ili{te ne go ostvari vkupniot broj nastavni denovi (~len 33);

- organizira kombinirana paralelka bez dobiena soglasnost od Ministerstvoto (~len 35 stav 3);

- osnovnoto u~ili{te navreme ne organizira i izvr{i zapi{uvawe na u~enicite (~len 46);

- ne gi opfati u~ili{nite obvrznici od svojot reon (~len 47);

- ne go izvesti Ministerstvoto za u~enicite koi ne se zapi{ani i koi redovno ne go posetuvaat u~ili{teto (~len 49);

- pri preminuvaweto na u~enicite od edno vo drugo u~ili{te ne postapi soglasno so ~lenot 50;

- vr{i telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot (~len 67 stav 2);

- izvr{i izbor na nastavnici i stru~ni rabotnici sprotivno na uslovite utvrdeni so ovoj zakon (~lenovi 69, 70, 71 i 72);

-postapi sprotivno na ~lenot 79 stavovi 1 i 2;

- dokolku ne sklu~i nov dogovor za rabota (~len 81 stav 2);

- upotrebi u~ebnici {to ne se odobreni od ministerot (~len 87 stav 2);

- ne vodi ili ja vodi pedago{kata dokumentacija sprotivno na ~len 94 i ~len 95;

- izdade javni ispravi sprotivno na Zakonot (~len 96 stav 2) i

- ne ovozmo`i vr{ewe na stru~en i inspekciski nadzor (~len 125).

So pari~na kazna od 10.000 do 40.000 denari }e se kazni za prekr{ok od stavot 1 na ovoj ~len direktorot na osnovnoto u~ili{te.

So pari~na kazna od 5.000 do 20.000 denari }e se kazni nastavnik ako:

- pedago{kata dokumentacija ja vodi i izdava sprotivno na ~lenovite 94 i 95 od ovoj zakon;

- koristi vo nastavata u~ebnik koj ne e izdaden soglasno so ~lenot 87 od ovoj zakon ;

- izdade javni ispravi sprotivno na Zakonot (~len 96 stav 2) i

- vr{i telesno i psihi~ko maltretirawe na u~enikot ( ~len 67 stav 2).

So pari~na kazna od 5.000 do 20.000 denari }e se kazni roditelot, odnosno staratelot dokolku u~enikot ne e zapi{an ili neredovno go posetuva u~ili{teto (~len 48).

XII. PREODNI I ZAVR[NI ODREDBI

^len 127

Postojnite osnovni u~ili{ta prodol`uvaat da rabotat kako javni ustanovi soglasno so odredbite na ovoj zakon.

Zabavi{nite grupi vo osnovnoto u~ili{te prodol`uvaat so rabota.

Dosega{nite detski domovi prodol`uvaat so rabota kako centri za detsko tvore{tvo.

^len 128

Osnovnoto u~ili{te vo rok od {est meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon ja usoglasuva svojata organizacija, rabota, statut i drugite op{ti akti so ovoj zakon.

Do donesuvaweto na op{tite akti od stavot 1 na ovoj ~len se primenuvaat postojnite op{ti akti na osnovnoto u~ili{te dokolku ne se vo nesoglasnost so ovoj i drug zakon.

^len 129

Site podzakonski akti predvideni vo ovoj zakon, ministerot }e gi donese vo rok od {est meseci od denot na negovoto vleguvawe vo sila.

^len 130

Do donesuvawe na pobliski propisi predvideni so ovoj zakon, }e se primenuvaat postojnite propisi dokolku ne se vo nesoglasnost so ovoj zakon.

^len 131

Direktorite na osnovnite u~ili{ta imenuvani pred vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, prodol`uvaat da gi vr{at svoite funkcii do istekot na vremeto za koi se imenuvani.

^len 132

U~itelite, nastavnicite, stru~nite rabotnici i vospituva~i koi zasnovale raboten odnos vo osnovno u~ili{te do vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, ne polagaat stru~en ispit.

Ministerot vo rok od {est meseci od vleguvaweto vo sila na ovoj zakon, gi donesuva programite za stru~en ispit od ~lenot 75 na ovoj zakon.

^len 133

Nastavnicite koi izveduvaat nastava vo posebni u~ili{ta i paralelki vo osnovnite u~ili{ta so rabotno iskustvo nad deset godini vo nastava i natamu gi vr{at rabotite na rabotnite mesta na koi se zateknati so vleguvaweto vo sila na ovoj zakon.

Nastavnicite koi ne gi ispolnuvaat uslovite od stavot 1 na ovoj ~len se dol`ni da se steknat so soodvetno obrazovanie najdocna za dve godini, pove}e od vremeto {to e propi{ano za redovno zavr{uvawe na toj vid obrazovanie.

^len 134

Nostrifikacija, odnosno ekvivalencija na svidetelstvo izvr{eno vo republikite i avtonomnite pokraini na porane{nata Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1991 godina, ima ista vrednost na teritorijata na Republika Makedonija.

Svidetelstvata na licata koi go steknale obrazovanieto vo porane{nite republiki, odnosno dr`avi na Socijalisti~ka Federativna Republika Jugoslavija do 1 septemvri 1995 godina, se priznavaat bez sproveduvawe postapka za nostrifikacija.

^len 135

So denot na vleguvaweto vo sila na ovoj zakon prestanuvaat da va`at odredbite od Zakonot za predu~ili{no i osnovno vospitanie i obrazovanie {to se odnesuvaat na osnovnoto vospitanie i obrazovanie ("Slu`ben vesnik na SRM" broj 19/83, 29/89, 11/91 i "Slu`ben vesnik na Republika Makedonija" br. 40/91 i 14/95).

 

© KP

Trascina file per caricare